ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO BREZA

Dne 1. 5. 2011 ob 09.00 uri se nas je pred Gasilskim domom v Dolenji Straži zbralo 8 članov našega društva, kateri smo se pripeljali s kolesom. Večje število vaščanov in članov društva pa se je zbralo tudi pri cerkvi v Dolenji Straži. Eni s kolesi drugi peš, vsi pa z istim ciljem: vzpon do Velike Prepadne in naprej do Frate.

Kolesarji smo se odločili, da pred samim vzponom naredimo en krog po Straži in pozdravimo ter zaželimo veliko športne sreče tudi našim nogometašem, ki so se podili za žogo na tekmovanju v Vavti vasi.

Iz Vavte vasi nas je pot vodila do Zaloga, Češče vasi in Prečne, kjer se je pričel naš vzpon. Že po nekaj 100 metrih vzpona se je podlaga pod nami iz betonskega blišča spremenila v utrjeno terensko podlago, katera našim kolesom ni bila tuja. Z velikim užitkom smo se pred soncem, ki je ravnokar pokukalo izza oblakov in razkadilo jutranjo meglo, skrili v gost gozd, kjer nam je še kako prijal hladen in svež zrak.

Med uživanjem ob vožnji po gozdnih poteh se je kmalu za tem, ko nam je pot prekrižala poskočna veverica, pred nami pojavila dolga kolona pohodnikov, ki so strumno in veselo maširali proti svojemu cilju. Seveda je sledil postanek.

Da se razgretih teles pripravljenih na največje vzpone nebi prehitro ohladili, smo po opravljenih nasvetih za nadaljnjo pot, le-to nadaljevali. Pot, ki se je vila po gozdu nad Stražo, nas je pričakala tudi s kar nekaj vzponi najvišje »rekreacijske kategorije«, ki pa smo jih seveda tudi složno premagali. Po dolgi in naporni poti smo prišli do Velike Prepadne, kjer so nas prijatelji, pohodniki iz Gorenje Straže pogostili s klobaso in kruhom. Za pogostitev smo se jim zahvali in odšli naprej proti drugemu našemu cilju. Kljub temu, da smo bili najverjetneje še polni energije, smo se po nekaj kilometrih vožnje odločili, da naredimo nov krajši postanek. Tokrat smo se ustavili v Velikem Lipovcu, prvi vasi do katere smo prikolesarili po dolgi vožnji v hladnem zavetju gozda.

Ponovno smo zamenjali vozno podlago in se spustili proti Borštu oziroma Srednjemu Lipovcu. Na tem delu poti smo razvili tudi našo najhitrejšo potovalno hitrost, ki je pri nekaterih presegla 60 km/h. Toda po spustu sledi…. Kljub naporom novih klancev, ki smo jih premagovali na poti proti Ajdovcu je bilo zadovoljstvo toliko večje, ko smo prispeli na naš cilj na Frati. Prisedli smo našim članom pohodnikom, ki so nas ob pijači in jedači že čakali na cilju. Tudi sami smo si privoščili osvežujoč napitek, prav tako pa smo zaslužen počitek privoščili tudi našim izmučenim kolesom.

Sledil je še spust v dolino, ki se je vil po razmočenih gozdnih poteh, ki je imel za posledico tudi »veselje« naših žena ob pogledu na naša kolesarska oblačila.

Kolesarski vzpon na Veliko Prepadno je v celoti uspel in zagotovo se ga bomo lotili tudi v prihodnjem letu.

Še nekaj zanimivosti:

• Prekolesarili smo 46 km,
• najvišja izmerjena hitrost je bila 64,8 km/h,
• kolesarili smo po poti, ki nas je peljala skozi 4 občine (Straža, Novo mesto, Mirna Peč in Žužemberk),
• za lažje premagovanje težkih vzponov smo si med kolesarjenjem pomagali z napitkom, ki ga je naš član uvozil iz bivše republike ter s študentsko hrano – in ja, pomagalo je.